Maribor nujno potrebuje mesto resnice. Potrebuje ne samo resnico, ker te ni moč ugledati, če je ne umestimo. Ji najdemo mesto. Zato mesto in zato mesto resnice. Vendar so, tako kot v Butalah, vsake utemeljitve v napoto, so odveč. Mesto resnice že imamo. Samo prepoznati ga je treba.
Mesto resnice je točka v mestu, na kateri je mesto najbolj mesto. Mesto resnice je točka, kjer se kaže resnica mesta, kjer je resnica najbolj resnica. Maribor ima mesto resnice. In tudi je mesto resnice, kjer se resnica lahko kaže. In ja, v Mariboru se rada kaže.
Mesto resnice torej je. Dobesedno. Danes je še zmerom tam, na istem mestu, in čaka, da ga odkrijemo. Napolnimo. Dejali so nam, da je mesto resnice tisto mesto na Ruški, mesto opuščenih hal bivše tkalnice, od koder je razgledna točka. Od koder se ponuja, so navdušeno govorili, in to citiram, »najbolj spektakularen pogled na mesto, ki si ga lahko predstavljamo, omogoča tudi vzpostavitev nove točke pogleda na mesto, ki tako postane predstava zase, meščani in meščanke Maribora pa edini protagonisti in avtentične zvezde Evropske prestolnice kulture.« Konec citata. No, že zdavnaj smo jo dobili, v Mariboru. Točko pogleda na mesto. Točko resnice, ki je točno to, mesto resnice. Ni na trgu Leona Štuklja, je na Ruški. To je točka, s katere bi se moral ogledati vsak Mariborčan. Kjer je vsak Mariborčan najbolj avtentično on. Kjer lahko spektakularno zre na mesto in mesto zre nanj. Kjer so vsi spektakularno oni sami.
Kaj čmo torej narediti s tistim mesto resnice, ki izgleda kot Maksova jama? Ki izgleda kot jama, ker je jama? Ki je Maksova, ker je stric Maks naš najboljši stric? Ker so danes že vsi arhitekti resnice, je tu še naš kratek načrt.
Nastane naj velika stavba na mestu resnice. Resnična stavba. Mestna stavba. Mestnoresnična stavba, resničnomestna stavba. V kletnih prostorih naj bodeta depo in mestna galerija. Umetnostna galerija. Na vsaj 7000 kvadratih. Da ne bodo več stokali. Tja spadata, v podzemlje. No, v osrednjih prostorih, v pritličju, ker zdravje je na prvem mestu, bo na Ruški točki resnice nastal dispečerski center. Da bo volk mesten, koza pa resnična. Zdravje je nad umetnostjo, zato naj bosta ločena z etažo. Potrebujemo tudi to, zdravega umetniškega duha v zdravem mestu. V prvem nadstropju naj se uredi komemorativni center, posvečen evropski prestolnici kulture. Se pravi: resnici kulture mesta. In posvečen kulturi mestne resnice. In to na mestu kulturne resnice. Če kdo, si mesto in Maks zaslužita komemorativni center. Na točki kulturne resnice. Tudi logično je: smrt je nad zdravjem in telesom, zato sodi v prvo nadstropje.
V drugo nadstropje se preseli občinska resnica z županom, njegovim klobukom in štiriperesno ekipo vred. Kajti oni so nad smrtjo, oni so nesmrtni. Ker ostane še veliko prostora, se na preostanku uredi prostor za tovarno baterij in bjuti center. Center za lepoto resnice in resnico lepote. Tiste občinske. Kdor je nesmrten, ta je večno lep. V tretjem nadstropju, ker je tam razgled najbolj spektakularen, ker je tam pogled na mesto resnice in resnico mesta, se uredi panoramska ploščad, prostori pa se podelijo časopisom Večer, Lady in Jana. Ne nujno v tem vrstnem redu. O tem naj odloči lastnik, itak vsi spadajo v isto podjetje. Pomembno je namreč, da nad mestom in občino, ki je nadstropje nižje, kulturo, zdravjem in umetnostjo bdijo novinarski psi čuvaji resnice. Tako kot je pomembno je tudi, da občina bdi nad kulturno resnico in komemorativnim centrom, posvečenim kulturi. Nadstropje nižje. Ker spomin na mrtvo kulturo je treba negovati. Ker je med življenjem in smrtjo tenka linija, je center za nujno medicinsko pomoč nujno v pritličju, kot že rečeno. In prav tako je nujno, da je ta medicinska pomoč zelo blizu galeristov v kleti, ker nikoli ne veš, kdaj jo bodo potrebovali. Tam, kjer domuje resnica, naj bo vse domišljeno.
Skratka, mesto resnice že imamo. Sedaj gre le za to, kako ga napolniti. Po etažah. In rešiti vse težave na en mah. Eno stavbo pa bomo že znali zgradi, kajne?
Govor je bil predstavljen v sklopu projekta »Gibanje za javni govor 2«, 8.6.2016, na trgu Leona Štuklja v Mariboru