21. 9. 2005 Zofija v medijih

22 argumentacijskih zmot in prevar zagovornikov novega zakona o RTV

Avtor:

1. ŽALJIVOST, DISKREDITACIJA, MANIPULACIJA, PRIPIS OSEBNIH INTERESOV

a. »osebna diskreditacija«: Karol Jakubowicz iz Sveta Evrope je »tretjerazredni uradnik« (Niko Grafenauer), je »evrokrat« (Miro Petek).»Tisti, ki so se oglasili do zdaj, so znali povedati samo psovke in nič drugega.« (Simoniti), Dr. Rumhorst je »debelo lagal«. (Branko Grims); »Del stroke zlorablja svoje akademske nazive in univerzo, ki ji pripadajo, za to, da pod krinko stroke prodajajo navadna politična sporočila in predsodke. Takih “strokovnjakov” najbrž res ne more vlada vključiti v postopek izdelave novega zakona.« (Grims o dr. Splichalu)

b. »užaljena nevesta«:  White ne zmore »odprtega evropskega dialoga«, tega so »nevredne njegove izjave, s katerimi je družbe enakopravnih držav članic Evropske unije delil na tiste z daljšo in tiste s krajšo demokratično tradicijo, na tiste z nižjo in tiste z višjo politično kulturo.«; »gre zgolj za izražanje nekega povsem nesubstanciranega mnenja« (Jurčičev sklad). Evropski predstavniki institucij so nekredibilni,  govorijo v svojem imenu, govorijo »paternalistično« in žaljivo. Ergo: White ne zmore duha kulturnega dialoga, ker nas uvršča v države brez ali s krajšo demokratično tradicijo, čeprav smo mi v Evropi in demokraciji že zdavnaj.

c. »osebni stiki in interesi«:  White je bil na osebnem obisku v Sloveniji. Karol Jakubowicz tudi. Njihova stališča so osebna in subjektivna  stališča, ki nimajo vpliva in so pristranska.

d. »nekulturneži brez bontona«: Aidan White, Karol Jakubowicz etc. so nekulturni. Ne odgovarjajo na poslana pisma (Andrej Aplenc), kar kaže na to, da so pristranski, brez bontona in da komunicirajo zgolj s tistimi, ki so jim povšeči.

Tip prevare: argumentacija ad hominem.

Zmotnost: namesto »ad rem« žalimo sogovorca in govorimo o njem.

2. ARGUMENT IZ DOSEDANJEGA POLITIČNEGA UPRAVLJANJA RTV & BOJAZNI PO IZGUBI VPLIVA »STARIH SIL«

a. »Dragi Tone, dragi Borut«: dopisovanje obeh predsednikov naj bi bilo domnevno neposredno priznanje o političnem vplivu obeh strank, ki pa je podtaknitev priznanja in podtaknitev »prerekanja«/hvale in užaljenosti.

b. »Karierni predsednik stranke na čelu RTV«: Kocijančič je postal predsednik sveta RTV kot del civilne družbe in kot (že pretekli) predsednik stranke. 2b je tudi 1a.

s. »Bitka za dosedanji medijski privilegij«: »Stare sile se sprememb bojijo zato, ker bi z njimi izgubile prevladujoči vpliv na RTV« (RKC, Grims), torej je treba narediti konec »komunističnemu in socialističnemu enoumju«.

Tip prevare: apeliranje na čustva strahu in zastrahovanje & strašilo & ad nauseam & klišejsko mišljenje.

Zmotnost: podtaknitev teze, ki jo sogovorec ne zagovarja. Karikirani opis stanja in zlagani pripis politiziranosti z namenom apeliranja na  čustva in gnus. Tip dikcije: »Če ne bomo spremenili zakona, se bo zgodilo nekaj hudega.«

3. BREZHIBNOST NOVEGA ZAKONA IN DEPOLITIZACIJA

Nov zakon o RTV depolitizira javno RTV (Grims, Simoniti), je »popoln« (Grims) in »brezhiben« (Grims).

Tip prevare: petitio principii.

Zmotnost: predpostavlja naše zaupanje na besedo in  nekaj, kar je treba šele dokazati.

4.  JAVNA TELEVIZIJA JE TAKO ALI TAKO DRŽAVNA

Nacionalna televizija je bila že doslej državna, saj ni razlike med  »nacionalnim« oz. »državnim« in javnim.

Janšev zgodnji argument, ki se skrije za ekvivokacijo: »državen« mu pomeni v funkciji državljanov IN HKRATI naš, oblastniški, ker mi vodimo državo. Pozor: ob tem Janša ni mislil, da je že javna RTV bila v rokah komunističnih in drugih oblastnikov, temveč se je skril za enačaj »država, to smo mi, vladarji«, ker smo bili izbrani s strani državljanov. Ergo: mi na oblasti smo tisti, ki moramo upravljati javno RTV. Protislovnost: če obstaja državna televizija, zakaj potem očitek prejšnjim »totalitarističnim oblastnikom«?

Tip prevare: ekvivokacija.

Zmotnost: argument igra na dva pomena besede »nacionalen« in favorizira svojega, četudi je pravilen prvi (nacionalna v smislu javna).

5.  ARGUMENT IZ NEUSTREZNOSTI CIVILNE DRUŽBE IN NETRANSPARENTNOSTI ZARADI NJE

a. »Civilna družba je preživeta forma«: ker je »inertna« tvorba, ki jo v razvitih demokracijah zamenja politika. »Ali ni civilna družba, to moram direktno povedati, inercija nekih prejšnjih vrednot? Ali ni veliko ustreznejši parlament?« (Tone Jerovšek). Ergo: nič ni narobe, če v svet RTV pridejo ljudje, ki ustrezajo politiki.

b. »Civilna družba je že politični podaljšek«: kot ugotavlja že nemški ustavni sodnik Hoffmann-Riem, skozi civilno družbo »politika popolnoma prevzame« javne televizije (Grims). Ergo: izboljšati moramo to stanje (argument iz transparentnosti).

c. »Civilna družba sama želi biti politična«: vselej jo že vodijo politično sebični interesi. Civilna družba že ima politično ambicijo, tudi recimo v nogometnem društvu, ki ga vodijo »parcialni interesi« (Alojz Sok). Ergo: nič ni narobe, če politika odloča o tej sferi v javni RTV, ker si že civilna družba sama prizadeva za povezanost z njo.

d. »Civilna družba kot kamuflaža«: poprej so bili člani sveta zgolj kamuflaža politike (Jerovšek), politika se je pritihotapila (Grims, Barovič) v javno RTV. Ergo: nov zakon vpeljuje transparentnost in preglednost v vodenje, odločanje in nadziranje javne RTV.

e. »Parlamentarno imenovanje vnaša v proces upravljanja več transparentnosti in krepi vlogo dejanskih uporabnikov RTV, tj. državljanov, ki so izvolili trenutno sestavo državnega zbora. Nevarnost dosedanjih prikritih političnih pritiskov na televizijo se bo s tem dejansko zmanjšala.« (Matej Makarovič)

Tip prevare: selektivna opazka, generalizacija.

Zmotnost: če civilna družba predstavlja svoje civilne interese, zato še ni spolitizirana. Zaradi parlamentarnega imenovanja mnenje civilne družbe še ni bolj transparentno, bolj transparentna je zgolj vloga politike.

6. ARGUMENTI IZ »NESPRENEVEDANJA« IN MORALNE SUPERIORNOSTI

a. »Vi niste bili nič boljši«: tudi vi ste v preteklosti počeli isto, politično nastavljali ljudi v RTV, kar zdaj očitate nam, zato se zdaj sprenevedate. (Grims, Simoniti, Jerovšek) Torej nam preprečujete, da storimo to, kar ste delali sami, kar je nemoralno in dvolično.

b.  »Mi smo boljši«: nadgradnja prejšnjega – mi se vsaj manj sprenevedamo glede vplivanja politike. Torej smo boljši od prejšnje oblasti, od vas, zato nam zaupajte.

Tip prevare: Tudi ti (tu quoque).

Zmotnost: če drug počne X, to še ne pomeni, da lahko to počneš tudi ti. Če skladiščnik krade in reče, da to počnejo tudi drugi, ni manj kradel. In njegovo dejanje nič moralnejše, če to prizna.

7. ARGUMENTI IZ EVROPSKE PRIMERLJIVOSTI (IZBOR)

a. »Parlamentarni sistem se prenese na RTV«: (Jože Jerovšek) če dovolj dobro za druge (Bavarsko, Avstrijo), mora biti tudi za nas.

b. »Proti dvotretjinski večini«:  zavoljo nezaupanja v demokracijo v Sloveniji bi ta imela »enkratno zakonsko ureditev, ureditev vnaprej vgrajenega nezaupanja do vlade in parlamentarne večine« (Jurčičev sklad) Ergo: dvotretjinska večina ni primerna, ker je izraz nezaupanja v našo demokracijo in novo oblast.

c. »če je dovolj dober za Evropo, bo moral biti tudi za nas«: če je ureditev javnih medijskih hiš v Evropi takšna, da predvideva imenovanje svetov in nadzornih organov s strani politike, se moramo po tem zgledovati tudi mi.

Tip prevare: simplifikacija, non sequitur, generalizacija.

Zmotnost: medijska regulativa in ureditev v drugih državah se sme primerjati le celovito in karseda natančno, ne le tam, kjer nam to ustreza. Če nekdo zagovarja dvotretjinsko podporo v parlamentu, iz tega še ne sledi, da ne zaupa v demokracijo.

8. ARGUMENT IZ ODGOVORNOSTI

a. »Določitev odgovornosti oblasti, ki jo ima do RTV«: s tem, ko delegira 16 (21) članov v 29-članski programski svet, vlada prevzema odgovornost za javno RTV, ki jo itak že ima. “Kaj pa je pravzaprav narobe, če javna televizija

postane vladna televizija; vlada je vendar zanjo odgovorna”. (Tone Jerovšek) Odgovornost pa je moralna kategorija, torej vlada ravna moralno.

Tip prevare: apeliranje na čustva (svojo moralnost), petitio principii.

Zmotnost: predpostavljanje, da je javna RTV vladna in da mora biti vladna, če želimo, da je odgovorna; predpostavljanje, da imenovanje parlamentarne večine pomeni prevzemanje odgovornosti.

9. ARGUMENT IZ PROTIUSTAVNOSTI SEDANJEGA ZAKONA

Dosedanji je protiustaven, torej ga moramo takoj nadomestiti z  novim. Torej: ne glede na to, kakršen je ta.

Tip prevare: non sequitur.

Zmotnost: iz tega, da je zakon X protiustaven, še ne sledi, da je treba sprejeti katerikoli ali kakršenkoli zakon Y, ki to ni.

10. ARGUMENT SLABE OBVEŠČENOSTI

Potreben je tretji, parlamentarni kanal, da bodo ljudje bolje obveščeni in da bodo videli, koga so volili. »Če bi ljudje videli, kako je presednik Rop ostal brez besed v državnem zboru, Rop ne bi postal predsednik vlade« (Grims).

Tip prevare: strašilo, ad hominem.

Zmotnost: nedokazana  predpostavka je, da doslej RTV ni dovolj dobro obveščala.

11. ARGUMENT IZ RTV NAROČNINE IN ZA BOLJŠI PROGRAM

Novi zakon bo omogoča manjšo naročnino.

Tip prevare: nerelevanca, zamenjava teme.

Zmotnost: Zakon ne govori in ne more govoriti o programu in nižje naročnine ne bo, so zanikali v vodstvu RTV, razen na račun krnitev programa.

12. ARGUMENT IZ  TEHNIČNO SLABEGA PROGRAMA IN DOSEDANJIH POSKUSOV CENZURE

Tehnične napake (Simoniti o prispevku o oprostilni sodbi v zadevi Petek), ponovitve, premalo X vsebin. Cenzura in poskus vplivanja na delo urednikov (falcon, Moč preživetja in Možina).

Tip prevare: simplifikacija, zmota majhnega statističnega vzorca.

Zmotnost: iz poenostavitev, enkratnih in nereprezentančnih spodrsljajev, majhnega števila domnevnih poskusov cenzure se sklepa, da na RTV vladata cenzura in tehnični ter programski kaos.

13. ARGUMENT IZ NEODVISNOSTI  NOVINARSKE AVTONOMIIJE OD ZAKONA

Avtonomija in delovanje RTV ni odvisno od zakona, temveč od profesionalnosti novinarjev (Bernard Nežmah).  »Svobodo izražanja si morajo novinarji sami izboriti.« (Nežmah) Ali: »Sprejeti zakon ima neposredno le malo zveze z odvisnostjo ali neodvisnostjo. Mediji po svetu praviloma niso samoupravne organizacije, temveč so vezani na javnost, zasebni kapital ali državo. Koliko avtonomije pri tem zmorejo, je še najbolj odvisno od profesionalizma njihovih zaposlenih, in javna RTV pri tem ni izjema.« (Matej Makarovič) Torej: če bodo novinarji res ravnali neodvisno, jim politika ne more do živega.

Tip prevare: vzročna redukcija.

Zmotnost: pretvarjanje, kot da »vzrok« za avtonomijo novinarjev ni v upravnih in uredniških razmerjih v hiši, temveč zgolj v njihovih glavah in strokovni podkovanosti.

14. ARGUMENT IZ  PREMAJHNE FLEKSIBILNOSTI NOVINARJEV DO AKTUALNE OBLASTI

»Vsaka vlada neizogibno kadruje tudi po političnih kriterijih, »veliko večji izziv pa je v tem, da se državni uradniki naučijo profesionalno sodelovati s katero koli politično oblastjo in ne le vedno z isto« (Matej Makarovič, Delo, 26.8.05) Velja to tudi za novinarje, ki bi morali biti dovolj uslužni do vsakršne oblasti in kooperativni? »Ponekod bj lastniki časopisa razmislili, ali se jim splača medijska vojna z opcijo, ki je zmagala na volitvah« (Rupel).

Tip prevare: apel k strinjanju s politično močnejšim,  nerelevanca.

Zmotnost: »profesionalno sodelovanje« s politiko, h kateremu apelira, nima nič opraviti z avtonomijo novinarjev, je kvečjemu politizacija novinarstva in medijskih hiš prek lastnikov.

15. ARGUMENT,  DA JE NOVI ZAKON BOLJŠI OD PREJŠNJEGA

Zakon o RTV sicer ni idealen, je pa boljši od prejšnjega. Ker je boljši, ga je treba sprejeti. (Janko Kos, Grims, etc.). Novega zakona ni treba niti pogledati, ker slabši od prejšnjega niti ne more biti (Žarko Petan).

Tip prevare: non sequitur.

Zmotnost: iz tega, da je zakon boljši od prejšnjega, če je že to res, še ne sledi, da ga moramo zato sprejeti. Kajti kar je boljše, še ni nujno dovolj dobro. Protiprimer: v trgovini ne kupimo avta le zato, ker je boljši od našega prejšnjega, ker bi potem kupili katerikoli drug avto. Razen tega večina stroke trdi, da je zakon v pomembnih segmentih slabši in nepopoln, ne pa boljši.

16. ARGUMENT IZ STROKOVNOSTI NOVEGA ZAKONA

Branko Grims venomer ponavlja, da so pri izdelavi novega zakona sodelovali priznani domači in celo tuji strokovnjaki. Na stalna poizvedovanja do danes nobenega ni omenil z imenom.

Tip prevare: sklicevanje na anonimno avtoriteto.

Zmotnost: Omenjanje strokovnjakov, ki so brez imen, ne pripomore posebej h kredibilnosti in prepričanju, da je zakon res strokoven.

17. ARGUMENT IZ PRIHODNOSTI – »POČAKAJMO, KAJ BO PRINESEL ZAKON«

Ne vemo še, kako se bo zakon unesel, in vnaprej prejudicirati bi bilo krivično. Počakajmo, če bo res pripeljal do politizacije (Franc Žnidaršič). Pustimo času čas, naj zakon najprej zaživi (Miro Petek). »Če se bo izkazal za nedemokratičnega in krivičnega, bomo v Cerkvi ponovno protestirali.« (Janez Gril)

Tip prevare: breme dokaza.

Zmotnost: teza, da je novi zakon o RTV škodljiv, je napačna, ker zaenkrat še ni nobenega dokaza, da je res škodljiv. »Kar  ni dokazano kot napačno, mora biti resnično.« Toda zakaj bi se zatekali v kurativo in ne preventivo? Kdo bi jemali povsem netestirana zdravila  po logiki »bom videl, če ne delujejo negativno, če ja, jih bom nehal jemati«.

18. ARGUMENT IZ VREDNOT

Grims je stopil v obrambo RKC, ker da sta »LDS in SD s hudimi obtožbami in lažmi sprejela izjavo Komisije pri Slovenski škofovski konferenci in tako odrekla pravico katoliški cerkvi oz. komisiji, da bi lahko javno spregovorila o tem, kaj naj pravzaprav ljudje storijo na referendumu. Pri LDS in SD gre za totalitaren refleks, ki sodi v neko minulo obdobje.Takrat si namreč imel pravico misliti, kaj si želiš, reči pa nisi smel. To so naredili tudi v tem primeru, ” je poudaril Branko Grims. “Na ta način, s tem žalostnim primerom, smo prišli do bistva referenduma o RTV, ta bo v svojem bistvu tudi referendum o vrednotah, o tem ali res vsi iskreno sprejemamo vrednote, za katere smo se zavzeli ob vstopu v EU in zvezo NATO in ali bomo z glasom ZA na referendumu te vrednote potrdili tudi vsebinsko.«

Tip prevare: ad hominem, apeliranje na negativna čustva, zamenjava teme.

Zmotnost: napad ad hominem, sovražne emocije in sprememba teme v neopisane/nedoločene vrednote, ne da bi povedal, katere, in kako so te povezane z zakonom o RTV.

19. ARGUMENT IZ LEGITIMNOSTI OBLASTI

»Vlada je legitimnost za spremembo in predlog sprememb zakona o RTV dobila na volitvah, temu predlogu pa se zoperstavljajo opozicijske stranke in civilna družba »z manj legitimnosti«. (Janša) Ker je oblast zmagala na volitvah, ima torej pravico pisati novo zakonodajo, kakršnokoli že. In ker so poraženci na volitvah izgubili, zaradi tega nimajo te legitimnosti ali je imajo manj.

Tip prevare: non sequitur.

Zmotnost: iz tega, da je nova oblast zmagovalka zadnjih volitev, še ne sledi, da lahko piše zakone po svoji meri, mimo strokovne javnosti in mnenja državljanov, ki bi morali soodločati o javni RTV hiši. Takšno sklepanje prejudicira, da so zakoni vselej politični zakoni po meri oblasti, ki da mora odločati o njih mimo manj legitimne opozicije in civilne družbe: v takšnem razumevanju parlamentarne demokracije dobimo kvečjemu avtoritarizem. Janša v istem 16.stranskem pamfletu pravi: V demokraciji smo vsi enaki pred zakonom in »glas vsakega je enakopraven.« Očitno ne misli resno.

20. ARGUMENT IZ ŠKODLJIVOSTI PREDSTAVLJANJA ŠPORTA KOT GLADIATORSTVA

NA RTV vlada »nerazumevanje športa«, saj ga predstavljajo kot »gladiatorstvo, kjer so v ospredju številke, ki kažejo čase, razdalje, višine« (Nace Polajnar). Zato je v ospredju »fanatično slikanje pričakovanja, kdo bo koga, na kakšen način in kakšne bodo žrtve… predstavljajo nam ga predvsem kot nezdravo in nevarno sestavino, saj so vrhunski športniki dnevno izpostavljeni velikim tveganjem.« Torej: nacionalka ima dolžnost, da se poglobi v vse razsežnosti športa, da zanjo niso zanimivi samo vrhunski športniki, ampak tudi drugi, zahteva se spremljanje športno-rekreativnih prireditev oz. rekreativnega športa. »Novi zakon bo brez dvoma pripomogel k novemu razumevanju športa« (Polajnar)

Tip prevare: Napačna analogija, sklicevanje na čustva, non sequitur.

Zmotnost: Šport ni boj za preživetje in vojna; prikazovanje športa kot gladiatorstva ni namensko »fanatično slikanje pričakovanja« – s tem avtor straši; prenos športnih dogodkov še ni izraz programskega nerazumevanja športa, tudi če bi že z njim bilo kaj narobe, novi zakon ne predvideva novega razumevanja športa in tovrstnih dolžnosti.

21. ARGUMENT GOVEDOREJCEV IZ NEGATIVNEGA PREDSTAVITVE KMETIJSTVA

Naslov prispevka STA: Govedorejci za demokratične spremembe na RTV Slovenija. »Govedorejsko poslovno združenje je na današnji novinarski konferenci na Brdu pri Ljubljani izrazilo podporo novemu zakonu o RTV Slovenija. V združenju namreč menijo, da so na RTV Slovenija demokratične spremembe, s katerimi bi problematiko kmetijstva in podeželja bolj približali prebivalstvu, potrebne, je po novinarski konferenci za STA povedal predsednik združenja Janez Slevec. »Kmetijstvo je treba predstaviti kot nacionalni interes.«; »Ljudem so osrednji mediji predstavili slovenskega kmeta kot privilegiranega Slovenca, ki živi v glavnem od denarja davkoplačevalcev in subvencij. V javnosti se je zato izoblikoval negativen odnos do kmetijstva.« ; Slevec je kritičen tudi do njihovega predstavnika v programskem svetu RTV Slovenija Marjana Kovača, ki naj bi ga v svet imenovala Zadružna zveza Slovenije. »Kovač v programskem svetu ni dobro zastopal podeželje, saj ena ura oddaje tedensko pokaže zgolj grob oris dogajanja na podeželju,« je še dejal predsednik Govedorejsko poslovnega združenja. (STA, 21.9.05)

Tip prevare: Non sequitur.

Zmotnost: Iz premajhne minutaže programa o kmetijstvu na RTV še ne sledi, da je RTV premalo demokratična in še manj, da je zato treba podpreti novi zakon kaj bolj kot prejšnji ali tretji, ker tega novi zakon vsebinsko ne opredeljuje.

22. ARGUMENT IZ GLEDANJA FILMOV NA KONKURENČNI TV POSTAJI

»Gre za to, da gledam filme na konkurenčnih postajah.« (Peter Jambrek). Torej ne dobim dovolj za svoj davkoplačevalski program na javni TV.

Tip prevare: Napačna analogija, non sequitur.

Zmotnost: Če oseba A gleda raje filme na konkurenčni komercialni postaji, to še ne govori nič o tem, da je filmska ponudba na javni RTV slaba ali slabša. Prav tako je nesmiselno primerjati ponudbo filmov javnih in komercialnih TV, ker sta obe zavezani različnim programskim principom.

Opombe:

1. Argumentacijske zmote/prevare niso odvisne od našega prepričanja in strinjanja s sklepom, temveč od veljavnosti argumenta. Zagovornik zakona bi jih moral enako sprejeti kot nasprotnik zakona, če dopusti strokovno veljavnost argumentacijske teorije in neformalne logike.

2. Bralec lahko osnovni spisek argumentacijskih zmot in njih opise najde v številnih učbenikih, za prvo in najnujnejšo konsultacijo je dobra tudi spletna stran: http://en.wikipedia.org/wiki/Logical_fallacy

3. Spisek zmot ni popoln in ustreza zatečenemu stanju na dan 16. 9. 2005. Večina zmot ustreza argumentom, ki so pri zagovornikih novega zakona tudi najpogostejši, vendar spisek nima ambicije pokriti vseh njihovih argumentov, kakor tudi dopušča, da so nekateri argumenti zagovornikov zdravi in veljavni.

4. Dodatna težava zgoraj naštetih zmot je, da so številne med sabo kontradiktorne in ne morejo obstajati sočasno, recimo: 6a proti 6b, 6 proti 5, 6 proti 2, 2 proti 5, 5a proti 5c, 5c proti 5d, 7a proti 2, 13 proti 14. Torej: ne le, da so številni argumenti zmote in prevare, temveč so celo ti med sabo v nasprotju.