Zadnja oddaja
Spoštovani poslušalci radijske oddaje Zofijini ljubimci,
z dnem 6.12.2001 je Marš, ki nas je tedensko gostil vse od leta 1996, prenehal oddajati, s tem pa zaenkrat tudi ni več naše oddaje. Več o razlogih za prenehanje oddajanja lahko preberete na domači strani radia Marš.
Zofijini ljubimci smo večkrat opozorili na nesmiselno tožbe proti Maršu s strani univerze, ki je zdaj končno stopila v veljavo. V tem smislu razumemo trenutno ukinitev radia Marš kot krepko zaušnico vsaj delu mariborske humanistike, namreč tistemu, ki smo ga pokrivali. Mariborskim študentom je onemogočeno ukvarjanje s humanistiko, kar zelo nazorno priča o tem, kaj si o njej misli mariborska univerza.
Člani društva upamo, da se bo kmalu našla kakšna sistemska rešitev, ki bo tako naši kot drugim civilnodružbenim pobudam omogočila svoj prostor dogajanja. Dotlej se pridružujemo vsem apelom tistih, ki ukinitev Marša najostreje obsojajo.
Na mestu zadnje oddaje objavljamo enega naših zadnjih apelom proti ukinitvi, ki ga lahko preberete spodaj!
MARŠ NAJ BO!
Zofijini ljubimci, neodvisna iniciativa s humanistično vizijo, z zaskrbljenostjo gledamo na dogajanja ob zapletih z možno ukinitvijo Marša, ki, po programu sodeč, zdaj prav zaradi dramatičnosti situacije doživlja novo kreativno preobrazbo. Ob večini vidikov, ki so bili ob sodnem postopku o lastništvu Marša že izpostavljeni v javnosti, se čutimo dolžni predvsem poudariti, da je mariborski študentski radio uspel v svojem desetletnem delovanju obstati kot skorajda edini povsem samostojen civilnodružbeni medij v mestu, zato bo njegova morebitna ukinitev pomenila tudi krepko zaušnico vsem civilnodružbenim interesnim skupinam, ki so na njem vselej naletela na (največkrat) edina odprta vrata.
V resnici je prav neverjetno in zmerom znova strašljivo, kako malo je samemu mestu mar za ohranitev vsaj minimalnih alternativnih, kritičnih in intelektualnih impulzov, ki jih s sabo prinašajo heterogene interesne skupine v želji, da bi družbeno in kulturno dogajanje bogatile, ljudi pa naredile senzibilne za drugačnost in odprtost. Enkraten prostor za prezentacijo teh impulzov je doslej ponujal Marš. Spomniti velja, da je tudi študentski časopis Katedra, tedaj prav tako edini neodvisni »intelektualni« tiskani medij, pred sedmimi leti sramotno propadel. Njegovi pogrebci (in ve se, kateri) so takrat v javnosti premeteno postregli z naslednjim lažnim argumentom o njegovi ukinitvi: »Današnji časi so takšni, da ni več potrebe po kritičnem časopisu takšnega kova«. Se bo zgodba ponovila in ali bo k njej znova pripomogla indiferenca širše javnosti? Mestna občina Maribor ima nedvomne in hvalevredne zasluge za to, da radio še sploh obstaja, zato bi zlasti v tem delikatnem trenutku pričakovali, da ne bo dovolila takega nadaljnjega stampeda izganjanja pobud in idej civilne družbe.
Zofijini ljubimci, ki se že četrto leto vsak teden pojavljamo na Maršu z željo, da bi vzpodbujali interes za humanistiko in še zlasti filozofijo, bi ukinitev radia doživeli na lastni koži. Pomenila bi namreč ustavitev dela naših aktivnosti. Mesto bi se moralo zamisliti nad tem, kateri mediji in kateri vzvodi v njem so sploh še tisti, ki omogočajo prezentiranje humanističnih in družboslovnih vsebin. Bi lahko kdo naštel, kateri časopisi objavljajo družbenokritične, teoretske in druge refleksije ali navedel kakšen drugi medijski prostor, v katerem bi bilo kaj takšnega zaželeno? Radio Marš nam to omogoča!
Ker sta tako mesto kot univerza deklarativno zainteresirana za vzpodbujanje produkcije humanističnih vsebin ali humanistike sploh, katere manko je v Mariboru, ki ga imajo za triumf tehnokratske pameti in kraj izgubljenih priložnosti, že večkrat izpričan, se zato retorično sprašujemo: kako zelo iskreno je prizadevanje za mariborsko humanistiko še zlasti v študentskih okvirjih, če jo onemogočamo prav pri njenih koreninah? Glede na središčni pomen radia Marš in njegove osrednje civilnodružbene vloge v mestu bi zato od MO Maribor pričakovali, da bo z ustreznimi pravnimi akti posegla v nastali spor in uspela rešiti radio pred morebitno ukinitvijo. Verjamemo, da se skupaj z nami zaveda, da Marš v Mariboru vsi preprosto potrebujemo. Ne dovolimo, da bi se tega zavedli šele, ko bi ga pogrešali!
Zofijini ljubimci, neodvisna iniciativa s humanistično vizijo:
Boris Vezjak, Friderik Klampfer, Andrej Adam, Irena Vekić