Argumentacijski kotiček
Posiljevalci se v sodnih dvoranah večkrat izgovarjajo na to, da je žrtev nekako izzivala: imela je kratko krilce, smehljala se je, sklanjala in gledala poželjivo. Do posilstva ni prišlo, saj nas je dekle provociralo. V resnici si je spolnega kontakta želela!
Pod takšno mačistično logiko se podpisuje tudi novinarka Jadranka Rebernik v tedniku Žurnal. V članku z naslovom »Bad boys parlamenta« spregovori o žaljivkah v parlamentu, protagoniste pa razdeli med provokatorje in žalitelje. Med prvimi so po njenem Majda Širca, Darja Lavtižar Bebler, Aurelio Juri in Jožef Školč, med drugimi so Zmago Jelinčič, Sašo Peče, Bogdan Barovič in Pavel Rupar. Kaj so žalitelji, razumemo in slišimo dobro. Toda kdo so provokatorji? Ti »s svojimi navidezno umirjenimi izjavami sprovocirajo burne reakcije drugih poslancev, nato pa izpadejo žrtve žalitev (vsi so zdaj iz opozicijskih strank LDS in SD, večinoma gre za ženske).« (Žurnal, 1. 7. 2005)
Ženske iz SD in LDS torej provocirajo, zato ni čudno, da so besedno posiljene. Saj so ti tega želele. Zato zgolj »izpadejo žrtve«. Kako razložiti takšno sprevrženo logiko premisleka? Psihološko očitno kot kulpabilizacijo nemočnega. Kriv si, ker si ženska, ker govoriš in ker umirjeno nekaj »izzivaš«. V retoričnem smislu se novinarka očitno sklicuje na prepričanje »Kdor je žaljen, ta je provociral« ali celo »Kdor je deležen X, ta je provociral, da bi prišlo do X«. V logičnem pa se premislek osredotoča na to, da je provokacija, tj. izzivanje, dojeta podobno kot vzročna korelacija med dvema dogodkoma: provokator A (upravičeno, pravilno) povzroči žaljivko žalitelja B. In v tem je napaka: dogodek A ne more biti vedno upravičen vzrok za dogodek B. Takšni zmoti pravimo napačni pripis vzročnosti v korelaciji. Klasičen primer napake je tale: (1) Najstniki jedo čokolado, (2) Najstniki imajo akne, torej (3) Čokolada povzroča akne. V našem primeru: (1) Poslanke SD IN LDS provocirajo, (2) Iste poslanke so deležne žaljivk, torej (3) provokacije so upravičen vzrok za žaljivke.
Vzrok, ali v našem primeru bolj razlog, pač seveda ni nujno pravi ali upravičen. Akne lahko povzroča kaj drugega, ne čokolada, in »provokacije« poslanke ali posiljenih žensk niso upravičen vzrok za žalitve ali posilstva. V »opravičilo« sicer velja omeniti, da v uredništvu desničarske revije verjetno nesebično pomagajo tistim, ki žalitelje pripravijo do homofobnih, seksističnih in nestrpnih izjav, s tem pa te nekako upravičiti. Ker so med slednjimi ob nacionalistih pač največkrat ravno desni politiki. Te pa je treba nekako vzeti v bran, četudi z mačistično logiko, ki bi je bil vesel vsak »sprovociran« posiljevalec.