7. 8. 2014  Maribor

Skrb za status: o rešitvah

  • Organizator: Živa dvorišča, Zofijini ljubimci

Cikel filmozofskih večerov »Mediozofija – o posredovanem svetu«

V četrtek, 7.8.2014, ob 20:00, na Gosposki 28 (Živa dvorišča (G28), Maribor)

»Status Anxiety«, 3. del, (Skrb za status), dokumentarni film, Velika Britanija, 2004, DVD, 48′, režija: Neil Crombie; scenarij: Alain de Botton; angleščina, slovenski podnapisi.

»Skrb za status« (Status Anxiety) je naslov knjige, ki jo je leta 2004 napisal švicarsko – angleški popularni filozof in publicist Alain de Botton. Še isto leto so na programu Channel 4 po knjigi skupaj z avtorjem pripravili tudi istoimenski dokumentarni film. V sklopu filmozofskih večerov bomo v treh večerih skupaj pogledali na tri poglavja razdeljeni omenjeni dokumentarni film in se pogovarjali o različnih aktualnih vidikih skrbi za status.

Tretji del dokumentarnega filma nam predstavi nekaj rešitev skrbi za status. Potem ko de Botton v bistvu utemelji skrb za status kot težavo, ki nam jo nalagajo naša prepričanja, ta so večinoma posledica družbenih konvencij, nas v svojem slogu navaja k za današnje čase v marsičem nekonvencionalnemu razmišljanju. Kot mogoče rešitve za tegobe skrbi za status tako predpisuje pet zdravil, in sicer filozofijo, umetnost, politiko, krščanstvo in boemstvo. V filozofiji sta edino veljavno merilo, tudi za posameznikovo samopodobo, zdrav razum in logika, sodbe drugih o naši sprejemljivosti pa najpogosteje niso razumsko veljavne. Umetnost je, po besedah britanskega pesnika in akademika iz 19. stoletja, Matthewa Arnolda, “kritika življenja, ki ponuja razlago pomanjkljivosti človeškega obstoja in zdravilo zanje”. Vpogled v politiko in njeno zgodovino nam razkriva, da so prevladujoče predstave, še predvsem tista o povezavi med statusom in moralnostjo, pravzaprav le posledica interesov oblastnikov, še posebej v sodobnem času globalnega kapitalizma. Opozarja pa nas tudi na dejstvo, da je pri tem, kako si določamo prioritete, odločilen vpliv ideologij. Krščanstvo upošteva dejstvo, da je človek minljivo bitje in daje odgovore na človekova poslednja vprašanja. Obenem daje prednost skupnosti pred ambicijami posameznikov ali skupin in uči, da Bog enako ljubi vsakogar, ne glede na njegov status. Boemstvo uveljavljene predstave meritokratske družbe izziva bolj neposredno: tako da ustvarja alternativna merila, po katerih presoja status. Med njimi sta posebej pomembna ustvarjalnost in nekonformizem, ki kažeta na stvariteljsko moč umetnika, kakršno je kot ideal uveljavila romantika. Avantgardna umetniška gibanja pa v svojih programih pogosto vzpostavljajo povsem arbitrarna in celo absurdna merila statusa, ki so predvsem izzivalen in ironičen komentar na delovanje ustaljenega reda.« (Povzeto po kritiki Uroša Črnigoja)

V primeru slabega vremena, bosta projekcija in pogovor potekala v prostoru bivše trgovine Skrinja, ki se nahaja na istem naslovu.

Dogodek organizira društvo Zofijini ljubimci v sodelovanju z Živimi dvorišči. Cikel sofinancira MOM.

Definicije

Status

Posameznikov položaj v družbi; izraz izvira iz latinske besede statum, stoječ (deležnik glagola stare, stati).

V ožjem pomenu se beseda nanaša na posameznikov pravni ali poklicni položaj znotraj te ali one skupine (poročen, poročnik itd.); v širšem – za nas pomembnejšem – pomenu pa označuje posameznikovo veljavo in ugled v očeh sveta.

Različne družbe so podeljevale visok status različnim skupinam ljudi: lovcem, bojevnikom, starodavnim družinam, duhovnikom, vitezom, plodnim ženskam. Po letu 1776 je status v zahodnem svetu (na ozemlju, ki ga je sicer težko opredeliti, pa vendar vsi vemo, za katero gre) čedalje tesneje povezan z gmotnim uspehom.

Posledice visokega statusa so prijetne. Mednje spadajo materialne dobrine, svoboda, prostor, udobje, čas in – nemara nič manj pomemben – občutek, da nas imajo drugi radi in nas štejejo za pomembne – o čemer pričajo vabila, laskanje, smeh (celo kadar so naše šale neslane), spoštovanje in pozornost.

Marsikdo meni (čeprav bo to le malokdo priznal), da je visok status ena izmed najbolj zaželenih posvetnih dobrin.

Skrb za status

Huda skrb, ki nam lahko docela zagreni daljša življenjska obdobja, da ne bomo mogli doseči idealov uspeha, kakršne predpisuje naša družba, in da bomo zaradi tega ob dostojanstvo in ugled; skrb, da trenutno zasedamo preskromno mesto na hierarhični lestvici ali da bomo kmalu zdrsnili na nižje.

To skrb med drugim povzročajo gospodarske recesije, nezaposlenost, sistem napredovanja v službi, upokojitev, pogovori s sodelavci, časnikarski portreti vplivnih sodobnikov in prijatelji, uspešnejši od nas. Podobno kot pri priznanju, da smo zavistni (to čustvo je v tesnem sorodu s skrbjo za status), ima lahko priznanje, da nas muči skrb za status, usodne družabne posledice, zato o posameznikovem notranjem trpljenju priča le malo: ponavadi le zaskrbljen pogled, kisel nasmeh ali predolg molk ob novici o tujem dosežku.

Če nam naše mesto na hierarhični lestvici zadaja tako hude skrbi, je to zato, ker je naša samopodoba preveč odvisna od tujega mnenja. Razen redkih posameznikov (Sokrata, Jezusa) vsi potrebujemo znake spoštovanja okolice, da bi se samim sebi zdeli sprejemljivi.

Še bolj obžalovanja vredno je to, da je status težko doseči in ga še teže obdržati vse življenje. Razen v družbah, kjer nam je pod pogojem, da se nam po žilah pretaka modra kri, dan že ob rojstvu, je visok družbeni položaj odvisen od naših dosežkov; ti pa se nam lahko izmikajo zaradi naše neumnosti, preslabega poznavanja samega sebe, makroekonomije ali tuje škodoželjnosti.

Neuspehu sledi ponižanje: pekoča zavest, da se nam ni posrečilo prepričati sveta o naši vrednosti in da bomo zato v prihodnje obsojeni zreti na uspešne z zagrenjenostjo, nase pa s sramom.

Teza

Skrb za status je lahko vir hudega trpljenja.

Tako kot druga poželenja je hlepenje po statusu lahko koristno: sili nas, da uporabimo svoje naravne darove, spodbuja nas k odličnosti, nam preprečuje, da bi se vdajali škodljivim razvadam, in med člani družbe utrjuje skupen sistem vrednot. A tako kot druga poželenja je pretirana lakota po statusu lahko smrtonosna.

Morda je najučinkovitejši način soočenja s skrbjo za status ta, da jo poskusimo razumeti in odkrito spregovoriti o njej.

Iz knjige »Skrb za status«. Prevedla Maja Novak

Vabljeni!

Napotila:
http://zofijini.net/dogodek/skrb-za-status-o-pozornosti/
http://zofijini.net/dogodek/skrb-za-status-o-pricakovanjih/
http://www.ziva-dvorisca.si/
http://www.bukla.si/?action=books&book_id=28
http://www.mladina.si/100667/allain-de-botton-skrb-za-status/
http://www.youtube.com/watch?v=_acgqf27CIU
http://zofijinitv.wordpress.com/2011/10/19/status-anxiety-2004/