5. 8. 2014  Maribor

Skrb za status: o pozornosti

  • Organizator: Živa dvorišča, Zofijini ljubimci

Cikel filmozofskih večerov »Mediozofija – o posredovanem svetu«

V torek, 5.8.2014, ob 20:00, na Gosposki 28 (Živa dvorišča (G28), Maribor)

»Status Anxiety«, 2. del, (Skrb za status), dokumentarni film, Velika Britanija, 2004, DVD, 46′, režija: Neil Crombie; scenarij: Alain de Botton; angleščina, slovenski podnapisi.

»Skrb za status« (Status Anxiety) je naslov knjige, ki jo je leta 2004 napisal švicarsko – angleški popularni filozof in publicist Alain de Botton. Še isto leto so na programu Channel 4 po knjigi skupaj z avtorjem pripravili tudi istoimenski dokumentarni film. V sklopu filmozofskih večerov bomo v treh večerih skupaj pogledali na tri poglavja razdeljeni omenjeni dokumentarni film in se pogovarjali o različnih aktualnih vidikih skrbi za status.

V drugem delu se de Botton posveti preiskovanju razlogov za skrb za status v pomanjkanju ljubezni oz. pozornosti. Kot zatrjuje de Botton, namreč »potem ko smo si že zagotovili hrano in streho nad glavo, poglavitno gonilo naših želja po uspehu v družbeni hierarhiji morda niso več toliko dobrine, ki jih tako nakopičimo, ali moč, ki jo lahko izkoristimo, temveč količina ljubezni, ki smo je deležni zaradi visokega statusa«. Seveda pa je povezava med statusom in ljubeznijo pogojena povsem družbeno. Kapitalistična družba, kot ugotavlja de Botton s pomočjo načel Bernarda Mandevilla, ki je trdil, da so bogati družbi najkoristnejši, saj njihova poraba omogoča zaposlitev nižjim slojem, ter socialnih darvinistov, ki so v 19. stoletju dokazovali, da je trg orodje naravne selekcije, namreč v splošnem enači pridobitniški uspeh z družbeno sprejemljivostjo in celo moralnostjo. V tem aspektu de Botton, kot najbolj aktualno, izpostavlja idejo meritokracije, po kateri se nagrajuje predvsem talent in trud posameznika ali posameznice. (Povzeto po kritiki Uroša Črnigoja)

V primeru slabega vremena, bosta projekcija in pogovor potekala v prostoru bivše trgovine Skrinja, ki se nahaja na istem naslovu.

Dogodek organizira društvo Zofijini ljubimci v sodelovanju z Živimi dvorišči. Cikel sofinancira MOM.

Definicije

Status

Posameznikov položaj v družbi; izraz izvira iz latinske besede statum, stoječ (deležnik glagola stare, stati).

V ožjem pomenu se beseda nanaša na posameznikov pravni ali poklicni položaj znotraj te ali one skupine (poročen, poročnik itd.); v širšem – za nas pomembnejšem – pomenu pa označuje posameznikovo veljavo in ugled v očeh sveta.

Različne družbe so podeljevale visok status različnim skupinam ljudi: lovcem, bojevnikom, starodavnim družinam, duhovnikom, vitezom, plodnim ženskam. Po letu 1776 je status v zahodnem svetu (na ozemlju, ki ga je sicer težko opredeliti, pa vendar vsi vemo, za katero gre) čedalje tesneje povezan z gmotnim uspehom.

Posledice visokega statusa so prijetne. Mednje spadajo materialne dobrine, svoboda, prostor, udobje, čas in – nemara nič manj pomemben – občutek, da nas imajo drugi radi in nas štejejo za pomembne – o čemer pričajo vabila, laskanje, smeh (celo kadar so naše šale neslane), spoštovanje in pozornost.

Marsikdo meni (čeprav bo to le malokdo priznal), da je visok status ena izmed najbolj zaželenih posvetnih dobrin.

Skrb za status

Huda skrb, ki nam lahko docela zagreni daljša življenjska obdobja, da ne bomo mogli doseči idealov uspeha, kakršne predpisuje naša družba, in da bomo zaradi tega ob dostojanstvo in ugled; skrb, da trenutno zasedamo preskromno mesto na hierarhični lestvici ali da bomo kmalu zdrsnili na nižje.

To skrb med drugim povzročajo gospodarske recesije, nezaposlenost, sistem napredovanja v službi, upokojitev, pogovori s sodelavci, časnikarski portreti vplivnih sodobnikov in prijatelji, uspešnejši od nas. Podobno kot pri priznanju, da smo zavistni (to čustvo je v tesnem sorodu s skrbjo za status), ima lahko priznanje, da nas muči skrb za status, usodne družabne posledice, zato o posameznikovem notranjem trpljenju priča le malo: ponavadi le zaskrbljen pogled, kisel nasmeh ali predolg molk ob novici o tujem dosežku.

Če nam naše mesto na hierarhični lestvici zadaja tako hude skrbi, je to zato, ker je naša samopodoba preveč odvisna od tujega mnenja. Razen redkih posameznikov (Sokrata, Jezusa) vsi potrebujemo znake spoštovanja okolice, da bi se samim sebi zdeli sprejemljivi.

Še bolj obžalovanja vredno je to, da je status težko doseči in ga še teže obdržati vse življenje. Razen v družbah, kjer nam je pod pogojem, da se nam po žilah pretaka modra kri, dan že ob rojstvu, je visok družbeni položaj odvisen od naših dosežkov; ti pa se nam lahko izmikajo zaradi naše neumnosti, preslabega poznavanja samega sebe, makroekonomije ali tuje škodoželjnosti.

Neuspehu sledi ponižanje: pekoča zavest, da se nam ni posrečilo prepričati sveta o naši vrednosti in da bomo zato v prihodnje obsojeni zreti na uspešne z zagrenjenostjo, nase pa s sramom.

Teza

Skrb za status je lahko vir hudega trpljenja.

Tako kot druga poželenja je hlepenje po statusu lahko koristno: sili nas, da uporabimo svoje naravne darove, spodbuja nas k odličnosti, nam preprečuje, da bi se vdajali škodljivim razvadam, in med člani družbe utrjuje skupen sistem vrednot. A tako kot druga poželenja je pretirana lakota po statusu lahko smrtonosna.

Morda je najučinkovitejši način soočenja s skrbjo za status ta, da jo poskusimo razumeti in odkrito spregovoriti o njej.

Iz knjige »Skrb za status«. Prevedla Maja Novak

Vabljeni!

Napotila:
http://zofijini.net/dogodek/skrb-za-status-o-pricakovanjih/
http://zofijini.net/dogodek/skrb-za-status-o-resitvah/
http://www.ziva-dvorisca.si/
http://www.bukla.si/?action=books&book_id=28
http://www.mladina.si/100667/allain-de-botton-skrb-za-status/
http://www.youtube.com/watch?v=_acgqf27CIU
http://zofijinitv.wordpress.com/2011/10/19/status-anxiety-2004/