9. 7. 2019

»Prihodnost? Kam je odšla? Vsaj tista svetla …«

»Prvič sem se tega, da prihodnost preprosto izginja, zavedela, ko sem prebrala več političnih govorov iz prvih treh desetletij po drugi svetovni vojni. Jezik se je bistveno razlikoval od sedanjega. Državni voditelji so tedaj predvsem sporočali, kaj lahko dosežemo, in to kot skupnost, prevladovala je vizija ali pa vsaj obet boljše prihodnosti. Danes se zdi, da vsi govorijo le o tem, kako ubraniti doseženo, kako se pred nečim zavarovati, kot da nihče več ne vidi možnosti, da bi v prihodnje živeli bolje.«