22. 12. 2012 Cenzurirano

Kaj pravi Maribor?

Iz Maribora prihajajo zelo enotna in jasna sporočila

Mariborčanke in Mariborčani že več tednov  intenzivno razpravljamo v manjših ali večjih, formalnih ali neformalnih skupinah. Naše razprave pa se poleg odstopa političnih elit in nujnosti zamenjave posameznikov na vodilnih položajih, gibljejo tudi v smeri preizpraševanja, kaj si želimo in kaj pričakujemo glede razvoja mesta in države. Odgovor najlažje najdemo tako, da stopimo na ulico in ljudi o tem vprašamo.

Ker tega doslej niso naredili ne mediji ne politiki, smo se s Kreativno skupino, ki je del širše Iniciative mestni zbor in tudi sicer del gibanja Mi smo Maribor, odpravili na ceste. Sestavili smo vprašalnik z naslovom »Ti si Maribor – povej!«, kjer smo ljudi vprašali tri stvari: Ali podpirajo vstaje? Zakaj? Kaj si želijo za naše mesto in družbo in kako bi to lahko uresničili? Doslej je na vprašanja odgovorilo že 170 ljudi, z delom pa še nadaljujemo. Večina anket je nastala na Grajskem trgu, Trgu svobode in nekaterih drugih ulicah Maribora, nekaj ljudi pa je vprašalnike poslalo tudi po elektronski pošti.

Pokazalo se je, da so vsi, ki so na vprašanja odgovarjali, precej enotni v stališčih. Kaže se brezpogojna podpora vstajam, pogosto pa je dodana tudi želja po nenasilnem protestiranju. Med glavne razloge za vstajo so navedli nam vsem znana dejstva: nepravna, nesocialna država, korupcija, pomanjkanje dialoga države z ljudstvom, nemoralni posamezniki na vodilnih položajih v mestu in državi ter seveda splošno nezadovoljstvo in kriza, ki jo občutijo v svojem lastnem življenju. Večina vidi vstaje kot edini obstoječ kanal izražanja mnenja neuslišane množice in nekateri jih optimistično vidijo kot konkretne manifestacije, ki vodijo k spremembam in kot nekaj, kar vodi na bolje.

Zelo jasno in jedrnato se je izrazila ena izmed protestnic: »Ljudje težko izrazimo nezadovoljstvo, ter gnus, ki ga občutimo do politične elite na drugačen način. Ob tem pa, če upoštevamo 3. člen Ustave Republike Slovenije, ima slovenski narod trajno in neodtujljivo pravico do samoodločbe in oblasti. Državljanke in državljani izvršujejo svojo oblast neposredno in z volitvami. Prav je, da smo aktivni državljani, da končno omejimo posmeh tistih, ki nam ‘vladajo’«. Nekateri so tudi opozorili na medije, ki ne poročajo niti objektivno niti dovolj vsebinsko o problemih, ki nedvomno pestijo Maribor, Slovenijo in Evropo.

Pokazalo se je, da se motijo vsi, ki trdijo, da ljudje na ulici nimajo konkretnih idej, ciljev ali predlogov. Imajo jih. V vprašalniku so številni posamezniki izrazili jasne ideje, kaj je potrebno spremeniti. Konkretno predlagajo ali celo zahtevajo, da politične strukture, tako na lokalnem kot državnem nivoju, odstopijo. V veliki večini primerov se zahteva odstop celotne politične garniture, ki naj se nadomesti s popolnoma novimi, poštenimi obrazi, katere v veliko primerih vidijo v mladih sposobnih podjetnikih. Še konkretneje, za Maribor to pomeni odstop župana, podžupanov in celega mestnega sveta. Hkrati so mnenja, da ni to lokalni problem, ampak je treba zamenjati elite, vlado ali posameznike, ki odločajo v imenu ljudstva, na ravni države, kot predlogi pa se pojavljajo tudi sprememba ustave in primeri iz Islandije.

Morda kdo meni, da smo vse to in še več, že ničkolikokrat slišali. Prav zato ima težo. Ker se posamezniki in skupine oglašajo z enakimi zahtevami in idejami. Enotnost v uporu do obstoječih struktur in zahteva po spremembi le-teh pa sta bistvena, če želimo dejansko nekaj doseči. Anketiranci vidijo v vstajah priložnost, da stopimo skupaj v družbenem in tudi političnem smislu, kjer v delitvi na leve in desne ne vidijo več pomena.

Konkretne ideje obstajajo tudi glede nadaljnjega razvoja mesta in njegovih potencialov. Ideja ali zahteve se vrtijo predvsem okrog zagotavljanja pravičnosti preko upoštevanja zakonov in uvajanja instrumentov kot dokazovanje izvora premoženja ter vzpostavitve pravne in socialne države, možnosti za samooskrbo, pripisovanju pomena kulturnemu dogajanju in možnostim udejstvovanja na kulturnem področju za najširšo množico. Nadalje posamezniki izpostavljajo skrb za starejše in reševanje problema prihodnosti mladih, čemur še moramo dodati povezovanje generacij in vzajemno skrb različnih generacij. Rešitev slabega ekonomskega stanja vidijo predvsem v zagonu gospodarstva, ukinitvi varčevanja in plačevanja dolgov bank, obdavčitvi cerkve in uravnoteženju plač. Izboljšanje in dostopnost javnega prevoza ter dokončna ureditev kolesarskih stez sta še dve zahtevi posameznikov. Ne mesto in ne država pa ne bosta mogla zaživeti brez aktivne delovne sile. Konkretno to pomeni najti možnosti zaposlovanja tako mladih kot dolgotrajno brezposelnih oseb ter aktivneje pospeševati zaposlovanje.

Na tem mestu so posamezniki omenili tudi socialno in odgovorno podjetništvo ter javna dela. Zanimivo, kljub izredno slabem ekonomskem stanju ljudje večji poudarek namenjajo socialno-družbenim zahtevam, kot so poštenost in pravičnost v primerjavi z uspešnostjo in boljšem finančnem stanju. In zato se verjetno politiki ljudem ne bodo več mogli odkupiti z ničemer, tudi z odtegovanjem pasu ali drugimi gospodarskimi ali političnimi manevri, zaupanja se pač ne da kupiti.

Obširno in konkretno je svoje mnenje ob vprašanju, kaj si želim in kaj pričakujem od nadaljnjega razvoja mesta Maribor podal tudi eden od anketirancev, zato ga na tem mestu citiramo: »Ljudje živimo predvsem v svojih krajih in občinah, zato bom začel na lokalni ravni. Lokalne oblasti se morajo predvsem truditi za kvaliteto življenja svojih občanov (…)  Pri tem ne gre za nekakšne velike projekte in megalomanske prireditve. Kvaliteto življenja zagotavlja cela vrsta majhnih projektov. Če strnemo njegovo razmišljanje, je poudaril prioritete, ki so jih poudarili številni anketiranci, kot tudi druge iniciative in pobude v Mariboru:

1. V mestu je nujno potrebno izboljšati javni promet. S tem bi tudi omili pritisk avtomobilov v center in ublažili gnečo ob prometnih konicah. Urediti je treba ceste in pločnike tako v centru mesta kot v drugih delih. Ob tem je treba urediti tako semaforizirana križišča kot krožišča ter dopolniti mrežo kolesarskih stez, ki naj služijo tako vožnjam v službo ali šolo kot tudi rekreacijskim potrebam.

2. Obdelava lastnega vrta veliko ljudem pomeni zelo zdrav in prijeten način preživljanja prostega časa. Ob tem pa je zelo pomembna tudi možnost pridelave lastne hrane, saj gre tako za dodatek k osebnemu in družinskemu proračunu kot tudi za pridelavo ekološko neoporečne hrane.

3. Izboljšati je treba ponudbo lokalno pridelane hrane. Tržnica nikakor ne zaživi in tu je treba nekaj spremeniti. Inšpekcijske službe naj te ponudbe ne ovirajo, ampak naj bodo v pomoč kupcem in prodajalcem. Preprodajalci uvoženega sadja in zelenjave naj bodo kvečjemu v dopolnitev ponudbe s sadjem zelenjavo, ki je ni v lokalni pridelavi. Tudi v lokalih je potrebno spodbujati ponudbo »nič kilometrov« živil, torej lokalno pridelane hrane. Te spodbude naj bodo tako v obliki promocijskih akcij, kot tudi z ugodnostmi pri najemu prostorov, ki jih lahko ponudi mesto.

4. V okviru Evropske prestolnice kulture je zaživelo kar nekaj projektov, ki jih je treba ohraniti in razvijati tudi v prihodnje, čeprav se EPK zaključuje. S tem bi vsaj ohranili, morda pa še presegli vključenost občanov v kulturno dogajanje, obenem pa bi lahko marsikaj tudi prikazali obiskovalcem od drugod. Ta točka je tako obširna, da si zasluži še svojo posebno razčlenitev.

5. Veliko več bi morali narediti na področju športno-rekreacijskega udejstvovanja kar najširšega kroga ljudi. Organizirati je treba čim več športnih prireditev, namenjenih široki aktivni udeležbi kar največjega števila občanov. Organizirali bi ligaška tekmovanja v raznih športih, po raznih nivojih in starostnih kategorijah, da bi se lahko enakopravno vključil vsak, ki ga kaj zanima. Poleg zdravstvenih koristi te aktivnosti prinašajo tudi prijetno in sproščeno druženje, pomembne pa so tudi za krepitev občutka pripadnosti in povezanosti. Tudi ta točka je tako obširna, da si zasluži še svojo posebno razčlenitev, po zglede in dokaze pa ni treba daleč. V Avstriji na takšni ravni odlično delujejo nogometna, strelska, šahovska in najbrž še kašna liga.

6. Lokalna uprava mora skrbeti tudi za starejše občane in ljudi, ki potrebujejo kakšno pomoč. Zagotavljati pa je treba tako pomoč kot tudi načine za druženje in kvalitetno preživljanje prostega časa.

7. Posebej pomembna je tudi skrb za otroke. Občina mora skrbeti za kvalitetno delo vrtcev in šol, še posebej pomembno pa je tudi delo v društvih – od športnih do kulturnih in raznih ustvarjalnih. Poskrbeti je treba za stik s kulturo – šole morajo biti redni gostje v muzejih, na razstavah in ustreznih gledaliških ter koncertnih prireditvah.

8. Več je treba narediti za revitalizacijo mestnega jedra. Stvari se tu počasi obračajo na bolje, a je še veliko prostora za izboljšave. Naj omenim le Koroško ulico, ki v tem stanju mestu nikakor ne more biti v ponos.

Kaj nam posredovano pove. Med nami so številne posameznice in posameznik, ki imajo konkretne ideje, ki znajo konkretne ideje ubesediti in jih želijo tudi uresniči. Zdaj moramo doseči samo še točko, ko jih bo mogoče udejanjiti. Še enkrat poudarimo: za konkretne spremembe je potrebno zrušiti stare, preživele strukture in začeti znova. S posamezniki, ki bodo na prvem mestu ljudje z veliko začetnico, torej korektni, pošteni, odgovorni, razgledani ljudje jasnih misli in ki bodo imeli predvsem posluh za množico in ne le za kolega. Ljudje pogrešajo zaupanje, poštenost in pravičnost in tega v starih obrazih in političnih garniturah ne morejo prepoznati več, ne danes in ne v prihodnje!

Vidimo se danes na novi vseslovenski vstaji, tudi v Mariboru, na Trgu Leona Štuklja ob 16.30!

Michel Vugrinec in Katja Čuk

Kreativna skupina, ki je del Iniciative mestni zbor