Kaj pomeni biti aktiven in zakaj pasivnost ne vodi nikamor
Na tem mestu bomo večkrat razmišljali o različnih oblikah aktivizma. Da bi razumeli, kaj aktivizem sploh je, se bomo v tem besedilu sprehodili skozi različne življenjske izkušnje, kjer izbiramo med aktivno ali pasivno držo do sveta. Udeležba na protestih in na volitvah, podpisovanje peticij, etično nakupovanje; osebne reči kot so skrb za skupnost, medčloveške odnose in osebno držo do hrane, ki jo jemo. Pri vsem naštetem izbiramo svoj pristop do sveta. Lahko se prepustimo navadi, železni srajci, ali pa prisluhnemo sebi in drugim ter zavzamemo aktiven odnos do sveta. Kaj pomeni biti aktiven in zakaj pasivnost ne vodi nikamor?
Narobe svet
Vsak od nas se kdaj znajde v situaciji ko smo obkoljeni z zgodbami o krivicah v svetu in o tem, kako je vse narobe. Lahko gre za vsakdanje reči, kot je krivična ocena v šoli ali na faksu, morda pa gre za izgubo službe ali nemoč, da bi službo dobili. Poslušamo o skorumpiranih politikih, korporacijah, ki uničujejo svet, vsi skupaj uničujemo okolje, nezdravo se prehranjujemo, živali v tovarnah trpijo, … Te krivice nas zabolijo, nas razjezijo, začutimo
silo, da bi nekaj čisto konkretnega, četudi z »golimi rokami«, naredili. Ukrepati moramo. Sekundo kasneje, pa se že utopimo v tisti znani občutek nemoči, ko si rečemo, da nima smisla razmišljati o krivicah, ker se itak ne da nič naredit. Tukaj se prepogosto konča. Zavzamemo pasivno držo in se pridružimo svetu na način, da plujemo skupaj s tokom, kamorkoli nas ta pač nese. Recimo, da je to klasičen pristop povprečnega pasivca. Zdaj pa razmislimo, kako bi ravnal dejaven aktivni človek.
Brez perfekcionizma
Ljudje smo glede krivic perfekcionisti. Radi jih rešujemo na način pritiska na gumb. »Kaj moram narediti, da bo krivica odpravljena?« Iščemo tisto eno dejanje, s katerim bomo rešili svet. Zgoditi se morajo enostavne stvari kot je revolucija, ukinjanje kapitalizma, padec vlade, prepoved te ali one reči, in potem… bo svet rešen. Žal pa ne gre tako. Svet tvori tisoče različnih dejavnikov, ki vplivajo drug na drugega. Ne obstaja eno samo dejanje, ki bo odpravilo vse težave. Morda bi revolucija ali odprava kapitalizma prinesla odgovore na marsikatero vprašanje. A gotovo ne bi rešila večine naših težav. Ne glede na zunanje okoliščine, ne glede na »sistem«, bomo vedno potrebovali aktivne ljudi. Aktiven človek ne sme biti perfekcionist. Njegovo življenje bi bilo neznosno. Predstavljajte si človeka, ki se aktivno trudi, da »spremeni svet«. Bo njegova naloga kdaj končana? Kaj točno naj počne? Kam naj usmerja svojo energijo? Ker je naloga nemogoča in preveč abstraktna, je bolj pustiti »svet« na strani in se usmeriti v okolje, kjer živimo.
Začnemo z malim
Vegetarijanec je aktivist za pravice živali, vsakič ko odkloni meso. Protestnik, je nekdo, ki svojim telesom na javnem trgu brani svoj pogled na družbo. Človek je aktiven, ko se opraviči, ker ve, da je storil nekaj narobe. Človek, ki vztraja v početju, ki se mu zdi dobro, pravično ali koristno, je aktiven človek. Nekdo se pridruži okoljevarstveni organizaciji, drugi gre h gasilcem, tretja pomaga v poplavah, … Aktiven človek občasno daruje v dobrodelne namene, morda kdaj objavi kak blog, na zabavah prepričuje prijatelje v to ali ono moralno pomembno stvar. Aktiven človek opazi stvari, ki so napačne in gre v akcijo, da jih popravi. Večinoma nima jasnih odgovorov na vprašanja, ki se mu odpirajo. Vseeno pa vztraja in išče odgovore vse dokler ne najde zadovoljivih rešitev. Aktiven človek se zaveda izbir, ki jih odpira življenje. Zaveda se svobode, da izbere ali bo sledil toku, ki ga narekuje navada ali njegovi vrstniki, ali pa bo zavzel svojo lastno držo do stvari in ukrepal. Kdor ukrepa čuti, da je nekdo. Čuti moč v sebi, da lahko vsaj nekaj spremeni.
Postaviti se proti toku
Ste kdaj razmišljali o svoji svobodi? Ste kdaj pomislili, da bi naredili stvari drugače? Če ste, potem poznate tisti občutek tesnobe v prsih, ko se morate izpostaviti in okolici povedati, da se z nečim ne strinjate. Vstati pred razred v šoli, pred sodelavci v službi ali med prijatelji med druženjem in povedati svoje lastno mnenje, ni vedno lahko. Začutimo, da vstopamo v konflikt, zaradi česar se nam bodo smejali, nas užalili, se skregali z nami ali pa bodo mislili, da smo čudni. Vse to so strahovi, ki velikokrat temeljijo na dejanski izkušnjah. Žal pa ti strahovi preprečujejo aktivno držo do sveta. Pod temi pritiski, ki jih lahko povzamemo s tistim diktatorskim »la kaj si bodo mislili«, se umaknemo v zasebnost. Misli zadržimo zase, svojo jezo sprostimo v sebi ali na kakem spletnem forumu, lahko pa jo preprosto potlačimo in gremo na zabavo. Svet ostane tak kot je, nič se ne spremeni.
A tako ravnanje pomeni izgubo svobode. Zanikamo svojo individualnost in se priključimo udobnim silam večine, ki po naravi stvari spodbujajo pasivnost. Zakaj ne bi poskusimo ravnati drugače? Le kaj se lahko zgodi? Ne rabimo biti revolucionarni. Pustimo abstraktne stvari kot je reševanje sveta. Za začetek pustimo te velike zgodbe. Dovolj bo, če začnemo razmišljati o sebi v svetu in začnemo poslušati stvari, ki so nam v resnici pomembne. Vas moti, da se ljudje grdo obnašajo? Začnite se vi obnašati lepše. Vas moti delovanje vlade ali župana? Hodite na volitve in referendume, tam pa izberite boljše kandidate. Ali pa zberite podporo in kandidirajte sami!
Kamen na kamen
Če se ne strinjate z splošnimi vrednotami »mainstream« družbe, najdite somišljenike, priključite se nevladni organizaciji ali društvu, ki deli vaše vrednote in jim pomagajte z majhnimi stvarmi. Svet se ne spreminja z velikimi dejanji. Sprememba je rezultat tisočih majhnih stvari, ki pridejo skupaj. A da bi prišlo do spremembe tam zunaj, potrebujemo prav vsakega od vas, da se zgane in gre v akcijo. Prepoznajte svobodo v svojem življenju in ukrepajte. Organizirajte koncert alternativne skupine, ki vam je všeč, okroglo mizo, vegetarijanski piknik ali brez-materialno božično obdarovanje. Ne znate? Vprašajte tistega, ki zna. Ni toliko pomembno, kaj točno bi radi počeli, pomembna je vaša drža, drža svobodnega človeka. Človeka, ki posluša svoje vrednote, posluša sebe in druge. Ni mu vseeno za krivice in rad prispeva k dobrim stvarem. In ne pozabite: ne bodite perfekcionisti! Začnite z malim in zanimivim. Prišel bo trenutek ali pa kar daljše obdobje, ko se vam ne bo ljubilo ukrepati. To se vedno zgodi, zato morate takrat znati počakati in iti v akcijo kasneje, ko boste spet pravega počutja. Nikoli pa ne obupati, ko se stvari takoj ne premaknejo na bolje. Ne obstaja gumb za spreminjanje sveta. Obstajajo posamezni ljudje, ki vstanejo pred sošolce, sodelavce ali prijatelje in rečejo, »to ni prav in nekaj bom naredil/-a glede tega.« To so majhni ljudje, ki pišejo zgodovino vsak dan vedno znova. Pridružite se jim. Svet vas potrebuje.