Tu je zgolj konsistentna potrditev moje zgodnje teze: ko odide Pandur, se zgodi potop. Apres moi, le deluge se je dogajal napovedano že ob njegovem odhodu z mesta predsednika programskega sveta v EPK. Danes so tu le še avtorjeve post festum racionalizacije istega. Iz današnjega Večera:
Tomaž Pandur, režiser, je pred hrvaško premiero Tolstojeve Vojne in miru v zagrebškem Jutarnjem listu razložil, zakaj se je razšel s projektom EPK Maribor 2012: “Z največjo voljo, strastjo in željo sem šel v to zgodbo, da prispevam s svojim mednarodnim statusom in zvezami. A se je pokazalo, da so moji koncepti in način razmišljanja v nasprotju z željami odgovornih. In da moj koncept, globalen in kozmopolitski, ne sodi tja. Zato sem odstopil. Ta projekt zdaj vodijo ljudje, ki razmišljajo drugače od mene. Kulturna prestolnica se bo zgodila. A ne bo izpolnila tega, kar bi zaradi svojih temeljev morala. Ne bo se zgodila nobena preobrazba niti kulturna revitalizacija s trajnim učinkom. Še en dokaz, da je provinca mentalni, ne geografski pojem.”
Maribor je res mentalna provinca. A iz povsem drugih razlogov, ki jih navaja Pandur. Recimo, med drugim je tudi novinarska provinca. Navedimo le nekaj dokazov. Prvič, medijem sploh ni uspelo opaziti, da je v času od odhoda do danes Pandur spremenil razlog svojega odhoda iz mesta in projekta EPK. Ko je odšel, je govoril o medijski zaroti, nesramnostih in diskreditacijah (obilna evidenca za to je dostopna na strani Zofijinih o EPK). Zadnje mesece govori le še o tem, kako ni imel podpore za svoje projekte (na to opozarjam v tem intervjuju). Pri vodilnih, pravi – očitno na občini in v zavodu EPK. To sta seveda dva povsem različna argumenta. V enem so vsega krivi mediji in javnost. V drugem sta vsega kriva Kangler in vodstvo EPK.
Naj spomnim, eden poglavitnih očitkov proti Pandurju je bil, vsaj z mojega zornega kota, konflikt interesov (bil je med prejemniki izplačil in hkrati predsednik programskega sveta), neznosno pravljičarstvo v programskih smernicah, za katere je bil plačan, a so zdaj nenadoma izginile, veliki honorarji in seveda neverjetna grandomanija z željo po izgradnji Pandurteatra, ki bi Mariborčane stal 51 milijonov evrov. Danes so se v EPK samoironično zadovoljili s kulturnim centrom iz lego kock, ki bo v najboljšem primeru stal nekaj tisočakov. Vsega ostalega nihče ne komentira, novinarji pa rade volje dajo mir.
Da je Maribor novinarska provinca – pravzaprav gubernija v še večji provinci Sloveniji – dokazujejo neodgovorjena vprašanja, ki sem jih v zadnjem letu javno zastavil, a so v vseh medijih ostala neodgovorjena. Ne želim reči, da bi jih moral kdo zastaviti na ta način, želim reči, da jih noben novinar ni zastavil na svoj način. Še en posredni dokaz, kako močno spregledana je kritična beseda o EPK, medtem ko direktnih o tem, kako bojkotirana in popljuvana je, kar mrgoli. Danes je spodaj objavljeni izbor videti bolj naključen kot takrat, ko je nastal, saj so se pojavili še novi konteksti in dileme. Pa vendarle ponavljam vajo in ga navajam, čeprav je bil sprva objavljen še pred Pandurjevim odhodom iz Maribora. Zato, ker odgovorov še vedno ni. Zato, ker z mize nima smisla pospravljati svežih drobtin, če še starih nismo:
Ad Pandurjev odstop
– Kakšna natančno je funkcija programskega sveta v EPK in ali je taka, kot jo je opisal Pandur?
– Je možno funkcijo predsednika programskega sveta opravljati na daljavo?
– Ali ni nenavadno, če programski svet vodi evropski poslanec? (Pojasnilo: v času pisanja prispevka je svet vodil Ivo Vajgl, danes ga direktor TV Slovenija Janez Lombergar.)
– Kaj pomeni Pandurjeva trditev, da je on (Pandur) svojo funkcijo predsednika dejansko opravil do konca? Ali programski svet sploh še potrebujemo oz. ali potrebujemo predsednika?
– Kaj pomeni Pandurjeva delitev funkcije programskega sveta na »kreativno« in »protokolarno« – češ prva je mimo, zdaj je nastopila druga, zato se poslavljam? Zakaj obe, kdaj je nastopila druga?
Ad Pandurjev honorar za svetovanje
– Kdo natančno je prejel ta honorar – Pandur v intervjuju za Večer pove, da sta dva strokovnjaka garala celo leto in prejela omenjeno plačilo? Kdo sta strokovnjaka?
– Če sta dva strokovnjaka zanj garala, zakaj je sklenjena pogodba s firmo Pandur Theaters?
– Ali drži, da potemtakem Pandur od 23.000 evrov bruto ni prejel niti fičnika, kot pokaže njegov natančen izračun izdatkov za ta strokovnjaka?
– Če je to res, zakaj so postavke v pogodbi takšne, da razkrivajo njegovo, tj. Pandurjevo opravljeno delo, npr. sestanek z Večerovo novinarko?
– Zakaj Pandur omenja delo, ki da je opravljeno za 12 mesecev, če je pogodba sklenjena in pokriva delo le za čas od junija do decembra 2010?
– Je običajno, da predsednik programskega sveta sklepa svetovalne pogodbe, saj s tem očitno zanika opravljanje nadzorne funkcije?