Bonbonček 66
Butalci so bili jezni, da jim je kar zavrelo in dvigalo pokrovko, ko jim je predsednik butalski prišel podpirat cigane. To pa ne bo šlo. Pripelje se tip z bubemvejem, pa z nekimi zabojniki, potem pa horuk v Bambrus na obisk k tisti ciganiji. Hojla, kam pa kam, gospod predsednik, so bili nejevoljni. Namesto da bi prišli nas pozdravit, pa kar k ciganom zavijate? K tisti mami ciganski, pa kar na odojka, kaj? A bi jedli meso, a ste lačni? Pridite k nam, vam damo božično potico!
Bambrušani so ga resnično pričakali jezno in z vilami v rokah. Zares. Ko je stopil iz vozila, da bi vprašal, zakaj ne pustijo naprej njegovih zabojnikov – bilo je dan po tem, ko je minister butalski Budobnik (zvani Hudobnik) dal porušiti celo cigansko naselje in Brojanovim zaželel topel dom, v isti sapi – se je zaslišalo vpitje. V Bambrusu in Bagradcu so nadenj stopili nejevoljno in grozeče. Kaj bi zdaj ta naš predsednik? Saj smo lepo porušili ciganom domove. Ta pa bi nekaj tu znova postavljal. In so rekli: ne. Ne bomo dovolili. Ko je predsednik prišel pogledat, zakaj njegovih zabojnikov jezni krajani ne spustijo dalje, se je razvil zanimiv in prijazen pogovor:
Predsednik butalski: Kaj boste sedaj mene pretepli?
Krajani: Saj ni smo mi še nikogar pretepli, nismo mi kriminalci, Brojanovi so, tisti, ki jih zagovarjate, na Buzaplano jih vzemite!
Predsednik butalski: Kaj hočete, da zmrznejo ženske in otroci?
Krajani: Oni izsiljujejo, saj imajo v Bostojni streho in radiatorje. Ali pošljemo še mi na mraz naše otroke, da boste potem nam pomagali? 12 let ste bili na oblasti, pa niste nič rešili. Ko so oni posiljevali, kradli, ustrahovali. Po streljanju v Brki pred letom in pol se še postopek pred sodiščem še začel ni.
Predsednik butalski: To res ni prav. Kriminalci so kriminalci, njih nihče ne zagovarja, ženske in otroci pa niso krivi.
Krajani: Za to je socialna služba, da zanje poskrbi. Mi hočemo tem otrokom dobro, da bodo na toplem, zato naj gredo v Postojno. Zabojniki niso rešitev.
Predsednik butalski: Poglejte, mamo Belko sem skušal že včeraj in danes prepričati naj gre v Bostojno, a pravi, da živa ne gre. In če je takšna situacija, sem rekel, potem pa naj vsaj božič preživijo na toplem in jim vsaj čez praznike priskrbimo zabojnike.
Krajani: Mi jim želimo srečen božič, a ne tukaj.
Predsednik butalski: Se vam zdi prav, da so jim ravno sedaj, pred zimo, pred prazniki porušili domove?
Krajani: Že 12 let bi jim morali to porušiti. Oni izkoriščajo svoje otroke da bi dosegli svoje cilje. Njih še prepričujte, da gredo v Bostojno, nas ne boste prepričali!
Predsednik butalski: A ste vi ljudje?
Krajani: Smo in to pošteni davkoplačevalci. Mi vas plačujemo in za nas boste delali!
Predsednik butalski: Božič je, kaj mislite, da bi Kristus rekel na to?
Krajani: Kriminalcev ne bi zagovarjal. Ulica je nastala zaradi nedelovanja pravne države, zaradi vas.
Predsednik butalski: Vi ste odgovorni za to kar se je zgodilo in kar se bo zgodilo. Če bodo otroci zboleli, če bo kdo umrl, boste vi odgovorni.
Krajani: Izzivate ulico. Ste nas kdaj prej prišli pogledat, vprašat kaj se dogaja, ko je bil mrtev prvi človek, ki so ga ubili, ali drugi ali tretji? Naredite dobro potezo in obrnite zabojnike.
Predsednik butalski: Kaj pa če bi vi naredili dobro potezo?
Krajani: Delali smo jih 12 let. Če imate resnično željo, da zanje naredite nekaj dobrega, jih prepričajte, da gredo v Bostojno.
Predsednik butalski: Saj sem poskušal.
Krajani: Poskušajte še naprej. Zakoni veljajo za vse in postavitev bivalnikov krši zakone, občinski odlok. To ni rešitev. Vmes eden od Butalcev vpije, da je predsednik svinja, klošar in ga zmerja še z drugimi psovkami. Predsednik butalski: Dajmo skupaj najti rešitev. Drugje se z Romi čisto dobro razumejo.
Krajani: Ne govorimo o ciganih, govorimo o Brojanovih. Poglejte, ti otroci bodo spet kriminalci. Kako lahko manj kot 30 ljudi vrti okoli celo državo in Beuvropo. Dobivajo ogromno socialne pomoči, za nekatere delavke v Buhi krajini, ki že šest mesecev ne dobijo plače, se pa nihče ne zmeni.
Predsednik butalski: Dobro, poglejte, nočem, da se na silo kaj naredi. Tudi meni se zdi najbolje, da gredo v Bostojno. Lahko se vrnem nazaj v tabor in jih skušam še enkrat prepričati v to. Če nočete, z zabojniki ne bomo rinili naprej, ampak če ne bodo pristali na to, da gredo v Bostojno dajte vsaj čez praznike otrokom pomagati.
Krajani: Mi jim hočemo pomagati.
Predsednik butalski: Pustimo politiko ob strani ampak čisto na človeški osnovi sem jim sam hotel pomagati, dajte jim še vi. Bilan Buhič, krajan Bambrusa: Gospod predsednik, ogromno prahu ste dvignili, na Buzaplani je pa še veliko prostora. Predsednik butalski: Ne zmerjat. Tako ne gre.
Konec citata. In je odšel, predsednik. Odšel se je opravičiti mami ciganski. Da ji ne more izročiti zabojnikov. Policija je zraven pametno prikimala: ni pametno, da silimo v tej krajane, lahko nas razorožijo. Saj še pomnite, kaj, kako so nas pregledovali prejšnji teden: roke u vis, gospod policaj, da te pregledamo! Madonca, to je bilo zoprno za policija. In ni pametno ceste odpirat za prevoz zabojnikov, saj bodo zopet besni na nas. Zato jih raje pustimo pri miru, so rekli policaji. Saj imajo prav. Če predsednik oboroženih sil Butalije tu nič ne more, kaj bi mi silili v težave. Ne, to ne bo šlo, naj to reši predsednik.
In so dali mir. Bambrušani so bili nadvse zadovoljni, ko je predsednik končno odšel skupaj z zabojniki, medtem ko so se policaji pač poskrili. In še bolj so bili jezni in pravični domači kristjani, ko so naslednji dan odšli še cigani. Kot kaže, za vedno, molitve so bile uslišane! Takoj so odprli šampanjec – bilo je na božično noč – in veselo metali petarde in skupaj zapeli Sveto noč. Bog še živi, za zavriskali. Naj živi Bog, naj živi pravica! Cigani raus, so dejali. Kaj se bodo uboge delali, da zmrzujejo na tistih ruševinah, ko pa vemo, da so itak nezmrzljivi. Hodijo goli in bosi po snegu, pa jim sploh nič ni! A je to normalno? Ne, ni, normalni smo mi. Mi smo pravi ljudje!
Nadvse zadovoljni nad razpletom dogodkov v Bambrusu so zavili še k skalci. Ta jih je čakala v toplem zavetju. Bila je kot ogenj, da se ob njej pogreješ, zato so, ne bodi len, vzeli zalet. Butn, butn, butn je odmevalo pozno v noč. In ker so bili kleni Butalci, malce pa tudi zaradi božične skrivnosti življenja, se niso prav nič utrudili.
(citati so vzeti iz Dnevnika na dan 23. 12. 2006)