Lenart J.Kučič

8. 8. 2024

Shoshana Zuboff: “Prepričani smo bili, da mi brskamo po Googlu, v resnici pa je Google brskal po nas”

Za internetne pionirje je bil svetovni splet po svoji naravi dober. Seveda je njegovo temeljno dobroto včasih zlorabila kaka kriminalna združba ali avtoritarna oblast. Svetovalna podjetja, kot je Cambridge Analytica, so izkoristila uporabniške podatke za manipulacijo z volivci in spodbujanje desnega populizma. Številni zasebni zaslužkarji so širili neresnice o...
več
28. 12. 2021

Slediti uspehu

Konec oktobra se je Facebook preimenoval v Meta. Mark Zuckerberg je ob tem napovedal, da se bo največje družabno omrežje nekoč preselilo v »metaverzum«, nekakšen novi prostor digitalno poustvarjene resničnosti. Sledile so neštete analize in ugibanja, kaj se skriva za tem korakom. Se hočejo pri Facebooku z novim imenom...
več
7. 9. 2021

Strokovnjaki za škrate

Prvi sogovornik trdi, da avtomobile poganjajo motorji, bodisi električni ali takšni z notranjim izgorevanjem. Drugi zagotavlja, da avtomobile poganjajo škrati, ki vrtijo kolesa. Kako naj torej mediji uravnoteženo predstavijo obe stališči? Zgornji primer, ki sem ga nedavno objavil na Twitterju, se morda zdi pretiran. Avtomobil sodi med človeške iznajdbe,...
več
11. 7. 2021

Igor Štiks: »Levica mora ponuditi drugačno vizijo prihodnosti«

Politični zemljevid, ki ga slika desnica, je zelo preprost. Na eni (torej njihovi) strani so narod, krščanstvo, zasebna lastnina in tradicionalne vrednote, na drugi pa skrajna levica, ki zajema vse ostale politične ideje. Tudi takšne, ki so še pred kratkim veljale za sredinske ali celo konservativne.
več
17. 5. 2021

Pod črto priporoča: potovanje skozi zajčjo luknjo družbenih omrežij

Facebook, Twitter in druga družbena omrežja postajajo ključni komunikacijski kanali današnjega časa. Toda novi informacijski vratarji niso nedolžni, ugotavljamo v tokratnem izboru člankov, dokumentarcev in podkastov.
več
8. 3. 2021

Izbris Donalda Trumpa

Podjetje Twitter je prejšnji teden ukinilo uporabniški račun odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki mu je sledilo dobrih 88 milijonov uporabnikov tega družabnega omrežja. To so storili zato, ker je Trump s svojimi zapisi spodbujal nasilni pohod svojih privržencev na sedež ameriškega zveznega kongresa (Kapitol). Za podoben ukrep so...
več
5. 11. 2020

Podcast (Ne)odvisni mediji v Sloveniji

V okviru projekta “Branje besede = branje sveta” smo posneli podcast pogovor na temo (ne)odvisnih medijev v Sloveniji. O slovenski medijski krajini ter vlogi in mestu neodvisnih medijev v njej se je Žiga Brdnik pogovarjal s samostojno novinarko Kristino Božič, novinarjem portala in moderatorjem podcasta Pod Črto Lenartom J....
več
20. 7. 2020

Pod pretvezo skrbi za zdravje še več represije in nadzora

Slovenska vlada je po zgledu nekaterih drugih držav predlagala uvedbo posebne mobilne aplikacije za spremljanje stikov. Razmišljanje je tehnicistično. Velika večina državljanov ima pri sebi mobilnik, mobilnike pa je mogoče spremljati in nanje zapisovati podatke. Torej je mogoče spremljati tudi njihove lastnike in jih označiti, ko postanejo prenašalci novega...
več
6. 7. 2020

David Graeber: “Je moralno izterjati krivičen dolg? Na tem vprašanju stoji in pade kapitalizem”

Profesor antropologije David Graeber je med pogovorom sedel na pomladno topli strehi londonskega stanovanja. Za Disenzov intervju ga je prepričala njegova žena, saj se je v zadnjih dveh letih po izidu zelo uspešne knjige Bullshit Jobs skoraj popolnoma umaknil iz medijev. A ravno zaradi globalne pandemije koronavirusa je postalo njegovo delo...
več
8. 6. 2020

Dnevni časopisi: povzetek preiskave

Preverite, kaj smo ugotovili v naši preiskavi vpliva lastnikov na poročanje Dela, Dnevnika in Večera. V preiskavi o skritih interesih medijskih lastnikov v Sloveniji smo doslej opozorili na več možnih zlorab medijskega lastništva.
več
23. 4. 2020

Srećko Horvat: Dve milijardi zaprtih čustev in intelekta

Hrvaški filozof in aktivist Srečko Horvat je mednarodno zaslovel kot organizator dogodkov, na katerih so v zadnjih desetih letih nastopili nekateri najvidnejši javni intelektualci našega časa – najprej na zagrebškem Subverzivnem festivalu in nato v Filozofskem teatru, kjer so pogovori pritegnili več kot 20.000 obiskovalcev. Od leta 2016 skupaj...
več
13. 12. 2019

Povzetek preiskave: medijski sistem SDS

Desni politiki in intelektualci so začeli kmalu po osamosvojitvi zahtevati neodvisne desne medije. Namesto tega se je izoblikoval strankarski medijski sistem, ki ga obvladuje ena politična stranka (SDS) in madžarski medijski poslovneži. Pred približno tremi leti so v slovenski medijski prostor vstopili madžarski medijski lastniki. Dva madžarska državljana –...
več
26. 11. 2018

Kaj so javni mediji?

Na kaj najprej pomislimo, ko omenimo javni medij? Najbrž na britanski BBC (British Broadcasting Corporation), ki je postal v dvajsetem stoletju skoraj sopomenka za javni medij. Toda sopomenka še ne pomeni, da je mogoče po zgledu BBC univerzalno definirati javne medije. Ta stoletna radiodifuzna korporacija lahko deluje izključno znotraj...
več
22. 10. 2018

Kaj je javni interes?

Odnos politike do javne sfere je povezan z vprašanjem javnega interesa, je zapisal Andrew Gamble v knjigi Politika in usoda. Ko politiki govorijo o delovanju v javnem interesu, je to predvsem krinka za zasebni interes. Svoje početje sicer poskušajo legitimirati s sklicevanjem na interes javnosti (kar pogosto počnejo tudi mediji),...
več
11. 6. 2018

Laži kot novice

Če bi morala izbrati pojem, ki mu vsi vpleteni v javno komunikacijo v zadnjih dveh letih namenjajo največ pozornosti – od novinarjev do politikov ter uporabnikov medijev in spleta –, so to zagotovo »lažne novice«. Kaj ta nenavadna besedna zveza sploh pomeni? Novica je po definiciji nekaj, kar se...
več
28. 5. 2018

Svoboda izražanja in cenzura

V vsaki razpravi o možnostih regulacije digitalnih platform se govorci praviloma razdelijo na dva nasprotna tabora. Zagovorniki regulacije opozarjajo, da v javni govorici – na internetu ali kjer koli drugje – ne more biti dovoljeno čisto vse. Na drugi strani pa so zagovorniki (absolutne) svobode govora, ki trdijo, da...
več
18. 4. 2018

Kaj je novinarstvo – drugi del

Novinarji svoje delo največkrat utemeljujejo na naslednjih posplošitvah: da informirajo javnost, da nadzirajo družbene elite, ter da so odgovorni svojemu poklicnemu kodeksu in občinstvom: bralcem, poslušalcem in gledalcem. Zaposleni medijski delavci v komercialnih medijih včasih priznajo, da je njihovo delo vsak dan naprodaj na trgu medijskih vsebin, kjer se...
več
2. 4. 2018

Kaj je novinarstvo – prvi del

Kadar govorimo o medijih, večinoma mislimo na novinarstvo, čeprav njihova simbioza ni samoumevna. Mediji ne morejo obstajati brez novinarstva, saj jih šele novinarsko delo loči od ostalih oblik komunikacije (ekonomske in politične propagande). Novinarstvo, nasprotno, lahko obstaja tudi brez medijskih podjetij, kar je veljalo v večjem delu medijske zgodovine.
več
2. 1. 2018

Deregulacija brez varovalk: recept za izkoriščanje in prekarizacijo dela

Po desetih letih reform trga dela v EU in pri nas bi morali biti zadovoljni z ugotovitvijo, da je revna samozaposlenost boljša od brezposelnosti. Pred desetimi leti je Evropsko unijo zajela globalna gospodarska in finančna kriza. Gospodarska rast se je ustavila, brezposelnost povečala, številna podjetja so propadla ali množično...
več
6. 11. 2017

Od napotnic do s. p.-jev: degradacija pravic delavcev v Sloveniji in EU

Leta 2003 so v Nemčiji odprli Pandorino skrinjico deregulacije trga dela. Nemškemu zgledu so sledile tudi ostale evropske države – vključno s Slovenijo. Devetnajsto stoletje se je počasi iztekalo. Na evropski celini je nastajala nova velika nacionalna država, saj se je 26 zveznih držav in pokrajin združilo v sedanjo...
več
9. 10. 2017

Mit prekarizacije: namesto gospodarskega razcveta slabša delovna mesta

Evropski veljaki so obljubljali, da bo rahljanje delovne zakonodaje prineslo več in boljša delovna mesta. Rezultati tega eksperimenta so ravno nasprotni. »Meso so z lopatami natovarjali na vozičke. Delavcev ni zmotilo, če so sproti naložili kako podgano, tudi če so jo opazili. V klobasah so bile še veliko hujše...
več
15. 2. 2017

Prodajati piščančja bedra za minimalno plačo – od kdaj je to sanjska kariera?

Na delovni mizi so bile razpostavljene domine. Toda razporeditev ni bila podobna klasični igri, ampak so pike sestavljale nekakšen vzorec. »Ali prepoznata, kaj je na dominah?« naju je s fotografom vprašal ameriški snovalec poučnih znanstvenih poskusov Chris Chiaverina. Ogledovala sva si podobo na mizi in prepoznala obrise portreta. Ko...
več
13. 2. 2017

Nobena tehnologija, niti pralni stroj, ni emancipatorna sama po sebi

Prejšnji teden sem na osebnem profilu družabnega omrežja facebook objavil povezavo na recenzijo knjige ameriškega antropologa Jareda Diamonda o dovčerajšnjem svetu (Mladinska knjiga, 2016), ki je izšla v Delovi rubriki Književni listi. Besedilo je bilo v časopisni in spletni izdaji opremljeno z agencijsko fotografijo tradicionalne plemenske družine z otrokom....
več
21. 11. 2016

O sralcih in sranju

Nekoč so lažnivci vsaj vedeli, da so se zlagali. Danes pa so lažnivce zamenjali sralci. Ljudje, ki so do resnice popolnoma brezbrižni. Filipinski predsednik Joseph Estrada si je globoko oddahnil. Čeprav so mu dokazali korupcijo in zapravljanje javnega denarja za igre na srečo, v parlamentu niso izglasovali njegovega odstopa....
več
4. 4. 2016

O družbenem fenomenu sovražnega govora

Intervju Lenart J. Kučič Humanist, poznavalec medijev, zelo široko razgledan človek in novinar Delove Sobotne priloge, ki se je novinarsko izpopolnjeval na londonskem Guardianu, med podiplomskim študijem na univerzi Goldsmiths. Zdelo se nam je primerno, da ravno on pokomentira fenomen sovražnega in žaljivega govora, ki se je razširil v...
več
25. 11. 2015

To morate prebrati!

Resnice o begunski problematiki ni mogoče najti v polpismenih in sovražnih zapisih na družabnih omrežjih. V zadnjem mesecu me je po elektronski pošti ali družabnih omrežjih doseglo veliko besedil, ki so jih pošiljatelji pospremili s komentarjem »to moraš prebrati«. Sporočila so bila zelo podobna. Na vsaki povezavi je bil...
več
25. 3. 2013

Vrvohodenje med znanostjo in mediji

Avtobus ljubljanskega mestnega prometa se je počasi pomikal po sveže zasneženih cestah. Starejši gospe sta pogledovali na interaktivni zaslon, na katerem so se kratke novice izmenjevale z oglasi in najstniškimi mobilnimi sporočili. »Je tebi tale sirup proti kašlju kaj pomagal?« je vprašala prva in pokazala na elektronski avtobusni oglaševalnik
več
27. 2. 2011 Zofija v medijih

»Do Hipokratove prisege imam podoben odnos kot do Božjih zapovedi«

Frederik Klampfer, filozof Nova odkritja v genetiki, medicini in biotehnologiji so v zadnjih desetletjih večkrat zamajala tradicionalna prepričanja, kaj je naravno in kaj človeško. Napredek v medicini je podaljšal življenje tistim, ki bi brez medicinskih naprav in terapij že zdavnaj umrli. Sodobne tehnike umetne oploditve so omogočile starševstvo tudi...
več
9. 11. 2009 Okrogla miza

Kaj če so mediji največja grožnja svobodi medijev?

Regionalni pogled v poklon Feral Tribuneu Ljubljana, Cankarjev dom (Klub Lili Novy), ponedeljek, 9. november 2009 ob 18. uri Prenehanje delovanja tednika Feral Tribune junija 2008, po 15 letih izhajanja, je spodbudilo Mediacentar Sarajevo in Mirovni inštitut v Ljubljani, da prispevajo, da to dejanje ne ostane brez premisleka o...
več